Vo retrospektiva, od početokot na pandemijata vo 2020. godina, Bitcoinot pagja na najniska vrednost od 3000$ pa masovno se usvojuva od strana na nekoi državi, sledat vložuvanja vo investiciski fondovi i negovata cena odi i do 68000$… se vodeše kon toa deka procesot ne može da zastane, a gornata granica beše sè povisoka i povisoka.
Od vrvot, sekoja pateka vodi nadolu
Bitcoinot vleze vo rangot na najvredni sopstvenosti na svetot so vkupna pazarna vrednost od preku 1 bilion, a ja prestigna i Viza i ostanatite kompanii od sferata na platniot promet po količina na transfer na kapital. Iako ne postoi entitet koj bi gi ispišal godišnite bilansi na uspehot, brojot na rudarite se zgolemuvaše, a programerite koi rabotat na otvoreniot kod na Bitcoinot i drugite kriptovaluti dobivaat rekorden broj investicii i parični nadokndi od mnogubrojni fondovi i združenija za ponatamošen razvoj na istite.
Vrtoglaviot pad na cenata na Bitcoinot započna nekade od početotkot na 2022 za momentalno, vo juni 2022 godina, negovata vrednost da iznesuva okolu 20000$.
Sovetite što da se pravi pri vaka nepredvilivi dviženja na kriptovalutite možat da bidat kontradiktorni i nesigurni no baš zatoa se od golema pomoš za izbor na patot za koj mislite deka e vistinskiot.
Mnogumina kje se pozdravat so svojata kripto sopstvenost, nekoi kje prodadat sè i kje gi nasočat parite na, za niv, neophodni raboti i osnovni životni potrebi.
Nekoi kje prodolžat da kupuvaat kriptovaluti po ovie, “poniski” ceni, čekajki go sledniot skok.
Nekoi kje gi nasočat parite vo novi navidum poperspektivni investicii.
Decentralizirana kriza
Vo koj pravec može da se dviži investiranjeto na kapitalot vo vreme na vojna vo srceto na Evropa, koja se nadovrza na i taka raznišanata ekonomska situacija posle Covid pandemijata?
Globalnata kriza nema da gi pogodi site kontinenti pa ni državi podednakvo. Krizata za energensi i žitarki najvekje ja zasegnuva Evropa i go doveduva vo prašanje komforot vo koj se živee so decenii… leb sekoj den, topli radijatori, avtomobil poln so gorivo…
Mnogu pogolem problem e održuvanjeto na proizvodstvoto po site sektori, koe vo osnova e povrzano za isporakite na repromaterijali (Rusija) ili poluproizvodi i gotovi delovi (dalekuistočnite zemji), koi docnat, se odlagaat ili potpolno se zastanati. Dali Evropa kje se vrati 2 čekori nanazad i povtorno kje počne da gi razviva sopstvenite mali proizvodstva, kje oformuva potrajni lageri, kje bide nasočena sama na sebe?
Vo osnovata na čovečkoto razmisluvanje se naogja konstantnata potreba so što pomalku rabota i vložuvanja da se ovozmoži sopstvenoto zadovolstvo, ponekogaš i po cena na koristenje i eksploatacija na drugite, sekogaš poslabi. Vakviot pristap, dolgoročno, go izopačuva razumot i stvara egoizam koi ličnosta, a pokasno i celoto opštestvo, go vodi vo celosna izolacija i samozadovolstvo.
Bitcoinot po se izgleda kje dobie ušte eden civilizaciski problem koj kje treba da se reši.
Krizata na identitetot mora da dovede do otreznuvanje i kako zestok šamar mora da ja razbudi edinkata koja e del od opštestvoto, zaednicata, kontinentot… planetata Zemja… Što pobrzo se sooči so sebe, modernite opštestva na Evropa, Amerika i Avstralija kje gi otvorat očite.
Tradicionalizmot, ne e samo zbor i vrakjanje vo minatoto… vo ovoj moment e i delotvoren lek za nov početok. I zatoa, prašanjeto od početokot e… vo koj pravec da se investira kapitalot?
Vo pravec na proizvodstvo na hrana, lokalno proizvodstvo na repromaterijali, gradbi, turistički uslugi i ugostitelstvo vo sopstvenoto opkružuvanje, solarna energija, poluproizvodi za golemite evropski kompanii…
Kripto parite možat da bidat platežno sredstvo i vo ovie investicii, posebno vo slučaj na recesija i teški uslovi kakvi davaat centraliziranite banki.
Što se kripto zima i bear market?
Zima na pazarot ili bear market simboliziraat termin koj se povruva za drastičen kolaps i gubenje na ogromna količina od vrednosta na kriptovalutite.
Najbliskata definicija bi možela da glasi deka ova e vsušnost prodolžen period na pad na cenite ili spor rast na berzata. Inaku, ovoj termin na investitorite obično im prestavuva sinonim na loši vesti, ekonomski padovi i celokupna negativnost.
Kripto pazarot izgubil 1,1 bilioni dolari od vrednosta vo izminatite 77 dena. Toa e najgolemiot i najbrziot zabeležan pad vo negovata istorija.
Za vreme na bear marketot cenata ne pagja sekogaš (znae i da porasne), no očekuvanjata se pesimistički, nasočeni kon pad ili stagnacija.
Dolgoročno – na cenite vlijaat fundamentalni faktori.
Kratkoročno – dominantno vlijaat emociite.
Vo bear marketot pazarot se čisti. Mnogu coini nema da go preživeat. Mnogu firmi nema da go preživeat. Najjakite (i najprilagodlivite) sekogaš preživuvaat, tie kje go nosat sledniot bull market i stanuvaat pojaki odošto bile vo prethodniot ciklus.
Ako gi numerirate kriptovalutite koi se dostapni na pogolemite berzi, ne pominuva den, a da ne se pojavi nekoja nova. Interesno e deka i ‘mortalitetot’ na kriptovalutite e kritično visok, a najdobar primer za toa e podatokot deka od 7 kriptovaluti od april 2013 godina do denes “preživeale” samo dve, dodeka vo megjuvreme stvoreni se 9000 novi, a Bitcoinot javno, vo novinarski statii, proglasuvan e za mrtov povekje od 455 pati.
Za simbolikata pozadi zborot bear (mečka), etimolozite go nagojaat objasnuvanjeto deka imeto za spomenatiot pazar proizleglo od starata angliska izreka “ne prodavajte mečkina koža, a pred toa da ne sta fatile mečka”.
Ovaa izreka se tolkuva deka korisnikot ne treba da nudi nešto što vsušnost seušte go nema vo svoja sopstvenost. I baš poradi toa, bear marketot vo krugovite na investitorite i site onie koi investiraat vo odredeni vrednosti, stanuva žargonski i sleng izraz za onie koi se kladat na toa deka cenite ili vrednosta na nešto kje opadne. Mečkite isto taka imaat period na hibernacija, što može slikovito da se objasni i so pazarot koj ne ostvaruva pozitivni performansi i postepeno stagnira.
Dali ni se nabližuva kripto zima?
Na samiot početok na letoto od 2022 godina možeme da proglasime deka započnala zimata vo svetot na kriptovalutite.
Bitcoin od 68 692$ na 20 500$
Ethereum od 4 864$ na 1 100$
Cardano od 3$ na 0.5$
Polkadot od 55$ na 7$
Litecoin od 412$ na 55$
Razlika pomegju ovoj i prethodniot bear market
Celata ekonomija e vo zastoj i pad, kriptovalutite se prodavaat ne tolku od želba tuku od moralnost. Ekonomijata ne se razviva, a osnovnite životni potrebi se istaknuvaat kako najvažnata rabota koja neophodno e da se obezbedi.
Pri ekspanzijata i rastot na popularnosta na kriptoto vo prethodnite godini, najgolemite prečki koi se preduslov za ponatamošna adopcija na kriptovalutite se nadminati. Kriptovalutite ja dokažaa svojata mokj, upotrebnata vrednost, odeknaa vo pozitivno svetlo i bea na naslovnite strani kako slamka za spas vo teškite vreminja.
Bankite, najgolemite protivnici na kriptovalutite gi vklučuvaat vo svoite ponudi. Državite vložuvaat vo nivniot razvoj i so zakonski propisi pomagaat za seopšta prifatenost na kriptovalutite kako investicii i kako platežno sredstvo.
Stavot prema kriptovalutite se smeni, a blokčejn tehnologijata na decentralizirana doverba konečno e sfatena vo vistinski smisol, a ne kako ilegalen paričen tek i sredstvo za zloupotreba.
Ova sozrevanje pokažuva deka sme napravile dobra rabota, a kriptoto e tuka za da ostane.
Kako stignavme do ovde?
Svetskata ekonomija vsušnost e na pragot na kriza, a kriptovalutite se eden od poslednite resori koj ostanal profitabilen vo poslednite nekolku godini.
Samo radi primer, Bitcoinot nastanal baš kako ideja za izbavuvanje od prethodnata od svetski razmeri ekonomska kriza.
Inflacijata je “dobronameren” neprijatel so koj seušte ne sme naučile ramnopravno da se borime. Nekontroliranoto pečatenje pari vo kombinacija so nedostatokot na energensi i proizvodstvo go zabrza procesot na bogatenje na bogatite, a ja blokira možnosta za razvoj na najniskite sloevi od opštestvoto. Zagrozeni ima se povekje, a parite koi završija kako pomoš na najmokjnite kompanii momentalno nedostasuva so proizvodi na koi bi možele da bide potrošeni.
Svrtuvanjeto prema čuvarite na vrednost, zlato vo hartien, fizički ili digitalen oblik kako da nema konkreten smisol bidejki fali sprotivnata strana vo ekvivalentnata razmena. Električna energija, nafta, gas sirovini i namirnici NEMA DOVOLNO.
Raniot mraz na ovoj ekonomski disbalans mnogumina gi nasoči vo pravec na proizvodstvo no poradi ograničenite izvori na pogonska energija, skaliranje na zadovolstvata i dobrobitot za poširokoto opštestvo stopirano e so postignuvanje na održlivi mikro sistemi vo koi ima dovolno samo za povlasteni členovi.
Kolku dolgo kripto zimata kje trae i kolku cenite kje pagjaat?
Cenite na kriptovalutite rastat rapidno koga rastat, no i brzo pagjaat koga pagjaat. Pomegju ima i periodi na stagnacija koi možat da traat i povekje godini.
Dve takvi stagnacii, istoriski, možebi i kako igra na slučajot, traele po dve godini. Vo peridot od 2014 – 2015 i od početokot na 2018 do krajot na 2019 godina.
Ušte edno nepišano pravilo koe se nametnuva od prethodnite iskustva e i neplanirano golemiot gubitok na vrednosta na kriptovalutite. Za vreme na prethodniot bear market, cenite na kriptovalutite pagjale i do 90% od maksimalnata vrednost.
Ako kako reper go zememe Ethereumot i negovata najgolema istoriska vrednost od skoro 5000$, pesimistite ili vo nekoja raka realistite tvrdat deka cenata od 500$ po ETH token ne e nevozmožna.
Sličnosti na ovoj i na prethodniot bear market (kripto zima)
Popatnite investitori i lovci na profit momentalno se najaktivnite prodavači na kriptovaluti. Pogolemiot broj od niv gi prodava kriptovalutite iako se vo minus dodeka sopstvenicite na kriptovaluti so najvredni paričnici na svetot, takanarečenite crypto whale-ovi se najaktivnite kupuvači.
Bitcoin hashratetot na rudarenjeto raste i beleži novi rekordi vo jačina i stabilnost na mrežata.
Brojot na paričnici so minimum 1 BTC na niv e na istoriski maksimum.
Brojot na korisnici na DeFi platformi i što e interesno, blokčejn igrički bazirani na kriptovaluti e isto taka vo porast.
Profitite, visokite ceni i bogatenjeto pagjaat vo vtor plan, a samiot rast i razvoj na mrežata stanuvaat primarni, so što se kreira nova sredina za upotreba i možnosti koi kriptovalutite kje gi rešavaat..
Što gi mači investitorite?
Gi mači neizvesnosta, depresijata, gubitokot na jasna vizija za ponatamošni vložuvanja… voglavno ništo ubavo.
Dali treba da se prodadat kriptovalutite što pobrgu ili da se čuvaat i da se iskoristat?
Investitorite najčesto stanuvaat korisnici.
Ako Bitcoinot go stavime vo kategorijata digitalno zlato, Ethereumot možeme da go nabljuduvame kako gorivo i token za vozenje niz kripto svetot. Isklučitelno mal broj sopstvenici na Ethereumot vsušnost gi ima isprobano nekoi od negovite možnosti za upotreba.
Brojni aplikacii dostapni na decentraliziraniot pandan na internetot, Ethereum blokčejnot, možat da poslužat za zemanje pozajmici, pasivni zarabotki na kriptovaluti po pat na stejkuvanje koe go pojačuva i go obezbeduva kvalitetot na mrežata, postavuvanje kolekcii na umetnički dela na aukcija, komunikacija, druženje, natprevaruvanje, obložuvanje na sportski nastani, igranje interaktivni igrički koi gi motiviraat igračite so nagradi vo kripto.
Ako pri momentalniot pad na cenite odlučite po prv pat da kupite nekoja kriptovaluta, zadolžitelno pročitajte go blogot: Raboti koi bi sakal da gi znam pred prvoto kupuvanje kripto, za da gi izbegnete najčestite početnički greški.
Ako sepak povekje ve intresira rudarenjeto, vo blog sekcijata za rudarite možete da gi naučite site osnovi, a preku intervjuto so srpskite rudari da dobiete informacii kako izgleda rudarskoto sekojdnevie vo Srbija od prva raka.
4 strategii za kupuvanje za bear marketot koi gi koristat iskusnite kripto milioneri
Ne e lesno da se sočuvaat nervite koga kriptovalutite predizvikuvaat golemi gubitoci. Nemojte da ja zarivate glavata vo pesok, tuku sledete gi ednostavnite čekori i maksimalno iskoristete ja možnosta koja bear marketot ja nudi.
DYOR – Ostanete lojalni na proverenite proekti i platformi
Pri sekoe kupuvanje, istražete što kupuvate, koi se prednostite i možnostite, a koi rizicite koi proizvodot (koinot) gi nosi so sebe. Začlenete se vo grupi na socijalnite mreži, razgovarajte so ambasadorite na proektot na otvoren čet, čitajte blogovi, forumi i prethodni iskustva od korisnicite. Pri ova istražuvanje kje zapoznaete brojni lugje i členovi na timot koj stoi pozadi proektot i kje ja eliminirate sekoja nesigurnost vo svojata odluka.
Možnosta pomalku priznat, povekje perspektiven coin cenovno da skokne povekje od Bitcoinot ili Ethereumot e golema no isto tolkav e i rizikot deka mladite proekti koi nemaat istorija i jaki osnovi ednostavno da gi snema i nikogaš povekje da ne se vratat vo polna sila.
Gradenje portfolio DCA metod i #HODL
Vo ekstremni uslovi pazarot se odnesuva ekstremno iracionalno.
Edna od najpopularnite strategii za kupuvanje pri bear marketot e “dollar cost averaging”.
DCA e strategija za kupuvanje vo koja investitorot ja vložuva vkupnata suma na pari vo pomali delovi za nekoe odredeno vreme , namesto sè odednaš.
Celta na ovaa strategija e da se iskoristi padot na pazarot bez rizik od pregolem kapital vo bilo koj moment.
Za da ja postavite DCA strategijata treba da se doredi vremenski interval. Edna nedela, sekoj mesec, ednaš vo tri meseci i da se vrši kupuvanje koe nema značitelno da vlijae na vašiot budžet.
Na ovoj način, vo igra ste, ako cenata na kriptovalutite počne da raste, vašiot celokupen kapital ne e pod rizik, a ako pazarnata cena padne i ponatamu ste vo pozicija da kupite ušte.
Na podolgi pateki, ovaa strategija se pokažala isklučitelno isplatliva posebno vo peridot na stagnacija na cenata na kriptoto bidejki skoro e nevozmožno da se predvidi koja kje bide najniskata cena posle koja cenite povtorno kje odat na gore.
Edukacija za pazarnite indikatori
Za investitorite koi poseduvaat osnovno ili podobro razbiranje na tehničkata analiza – praksa za predviduvanje na dviženjeto na cenata na osnov na trendovite na grafikonot, indikatorite i – vozmožno e da gi pročitaat i predvidat dviženjata na cenite.
Sekako deka nieden indikator ne e celosno siguren, no često može da vi dade dobar signal koga e vreme za kupuvanje.
Povekje za osnovnite indikatori na pazarot i što tie simboliziraat pišuvavme vo “Večnoto prašanje – Bull ili Bear market?” blogot.
Ostanete prisebni, sekoj kraj e nov početok, razmisluvajte dolgoročno.
Konzistentnosta i jasno definiranata cel e osnova za mnogu raboti pa i za uspeh vo dinamičniot kripto pazar.
Edno od osnovnite pravila na pazarot na ponuda i pobaruvačka e kupuvajte koga site prodavaat, a prodajte koga site sakaat da kupat.
Ova bi moželo da izgleda kako lesna zadača, no upravuvanjeto so emociite vo tek na bear marketot ne e tolku lesno kako što zvuči. Kontrolata vrz impulsivnite emocii i odlukite koi tie gi predizvikuvaat često se opišuva kako najteškata rabota za sovladuvanje pri trguvanjeto.
Poznatiot amerikanski ekonomist Bendžamin Graham ednaš rekol: „Poedincite koi ne možat da gi sovladaat svoite emocii ne se sposobni da profitiraat od vložuvanje”.
