Blog

Bitkoinot kako skraten pat do podobra idnina?

10.05.2022. / Author: Igor Mirković / Category: Interesni fakti

Latinska Amerika e mnogu interesno podračje koe budi mnogu različni asocijacii. Od edna strana – ubava klima i lugje, more, energija… od druga strana – siromaštija, inflacija, droga i kriminal. Različni državi od toj region vekje dolgo vreme na razni načini se obiduvaat da gi rešat gorlivite problemi koi gi pogoduvaat, no toa e voglavno prilično neuspešno. 

Nacionalna valuta vo El Salvador – Bitkoin

Od minatata godina prisustvuvame na eden od najoriginalnite obidi državata da se izvleče od beda i kako brz voz da trgne kon idninata. El Salvador e megju najsiromašnite vo Latinska Amerika i e megju onie so najgolema stapka na kriminal. Nejziniot predsedatel Najib Bukele rešenieto go naogja vo Bitkoinot. Od septemvri ovaa godina, Bitkoinot e oficijalna valuta vo El Salvador, paralelno so dolarot. 

Edna od osnovnite idei beše da se zaštedi na trošocite na doznakite. Imeno, El salvador, slično kako i site nivni sosedi, ima golema dijaspora vo SAD. Ekonomijata na državata vo golema merka e zavisna od doznakite koi se isprakjaat preku Western Union i slični kompanii, a proviziite pri isprakjanje nikako ne se za zanemaruvanje. Bukele saka tie isti doznaki da se isprakjaat vo Bitkoin i taka da se izbegnat proviziite.  

Megjutoa, doznakite se samo početok na prikaznata. El Salvador startuvaše i državen proekt so koj se započnuva rudarenje Bitkoin. Kako izvor na energija go koristat eden od triesettinata vulkani koi postojat tamu i so toa go rešavaat glavniot predizvik kaj Bitkoin rudarenjeto, a toa e skapata struja. Isto taka, državata skladira svoi rezervi od Bitkoin (do sega kupile povekje od 1.000) i planira da prodolži da gi zgolemuva tie rezervi. Očekuvanite prihodi planiraat da gi iskoristat za izgradba na 20 novi učilišta.

izvor: watcher.guru

Postojat i razni stimulativni merki nasočeni kon toa vo zemjata da vleze i stranski kapital, osobeno kapital od lugje koi rabotat so kriptovaluti. Pokraj raznite danočni olesnuvanja, na kripto investitorite im se nudi i postojan prestoj, a pokasno i državjanstvo. Sledniot čekor, koj na golemo vekje se planira, e izdavanje na državni obvrznici koi go imaat Bitkoinot kako podloga, pri što parite od prodažbata na obvrznicite bi se iskoristile za izgradba na cel eden nov grad – Bitkoin grad.  

Celata ovaa ideja ne projde bez otpor. Posle voveduvanjeto na Bitkoinot kako oficijalna valuta, imaše protesti na ulicite na El salvador. Isto taka stignuvaa i predupreduvački komentari od Megjunarodniot Monetaren Fond i od mnogu drugi mesta od stranstvo, voglavno narekuvajki ja celata taa prikazna kako mnogu opasen eksperiment koj nema dobro da završi. 

Sekako deka seušte e rano da se svedat smetkite, no seto ova definitivno go stavi El Salvador vo centarot na svetskoto vnimanie, posebno kaj onie koi rabotat so kriptovaluti. Posle samo nekolku meseci, brojot na lugje vo El Salvador koi koristat Bitkoin paričnik na mobilen telefon e pogolem od brojot na lugje koi imaat smetka vo banka.

Brojni političari od razni državi, osobeno od Latinska Amerika, brzo reagiraa i predlagaat sličen eksperiment da se napravi i kaj niv. Seušte nitu edna država nema trgnato po toj pat, no se slučuvaat mnogu interesni raboti baš vo najmokjnata država na svetot, vo ime na vistinata – za sega samo na lokalno nivo. Gradonačalnicite na Majami i Njujork svojata plata ja primaat vo Bitkoin, paralelno rabotejki na toa baš nivniot grad da bide svetski kripto centar. Ostra konkurencija bi možele da imaat vo Teksas, čij senator e golem vljubenik vo Bitkoinot, a koj e mnogu bogat so energija i so samoto toa idealen za rudarenje. 

Bilo kako bilo, Najib Bukele napravi hrabar poteg i definitivno zasluži vlez vo istorijata. Slednite nekolku godini kje ni go dadat odgovorot na prašanjeto kako kje bide zapameten od istorijata. 

Nacionalna valuta vo Centralna Afrika – Bitkoin

Prviot poteg go povleče predsedatelot Bukele od El Salvador, a potoa i Afrika se odzva so legalizacija i usvojuvanje na Bitkoinot. 

Centralnoafrikanskata Republika e oficijalno vtorata najmalku razviena država na planetata. Bidejki stopanstvoto voglavno se bazira na zemjodelstvo i šumarstvo, skoro celata država zavisi od ino-doznakite (remittance). Zatoa vladata na ovaa zemja se obide da go olesni prilivot na doznaki od stranstvo i ednoglasno go usvoi zakonot koj go promoviraše predsedatelot Faustan Arhanž Tuadera, a koj go priznava bitkoinot (BTC) kako dopolnitelna valuta i oficijalno platežno sredstvo, zaedno so centralnoafričkiot frank (XAF).

Inetersno e deka XAF isto taka se koristi kako zaednička valuta vo regionot (nešto kako sredno i zapadnoafričko evro)  vo Čad, Ekvatorijalna Gvineja, Gabon, Kamerun, Republika Kongo.

Posle praktikata vo koja se vpušti El Salvador, predsedatelot Bukele ja šireše svesta za benefitite na ovoj poteg i kon ostanatite svetski državi. Konzervativnosta lesno beše nadminata posle verodostojniot napredok koj go beleži ekonomijata, turizmot, a so samoto toa i celiot El Salvador blagodarejki na Bitkoinot. 

Drugite državi i nivnite predsedateli se oglasija po ovoj povod i nasproti podelenoto mislenje na internacionalniot monetaren fond i drugite ekonomski institucii, listata na državi koi razgleduvaat i rabotat na voveduvanje na Bitkoinot kako opciona nacionalna valuta se širi od den na den se povekje.  

Ako se zemat vo predvid otsustvoto na platnite institucii, bankite, internetot i sovremenite parični tekovi, koi se idealni uslovi za Bitkoinot da se širi, raste i napreduva vo nekoja sredina ili opštestvo, togaš afrikanskiot kontinent e najplodno tlo za toa. 

Najdobriot izbor ovoj pat ne ostana na nivo na zamisla i na neostvareni možnosti. Centralnoafrikanskata Republika go usvoi Bitkoinot kako oficijalno platežno sredstvo. 

izvor: explode.africa

Srceto na Afrikanskiot kontinent so ovoj poteg stanuva podostapno za site kripto entuzijasti, a Bitkoinot za servisite i celokupnata svetska ekonomija. So godini nanazad se planira početokot za razvoj na afrikanskiot kontinent. Od edukacija, medicina pa do ekonomija… razni proekti se fokusiraat na Afrika za da ja stavat vo kolosek so globalniot razvoj. 

Okolu 57% od žitelite na Afrika nemaat tradicionalna smetka vo banka, a blagodarejki na Bitkoinot, sega nema da bidat potrebni bankarski filijali, sefovi, finansiski institucii.. Dovolen e samo mobilen telefon po glava na žitel za ovoj procent da se zgolemi. 

Del od  tekstot inicijalno e napišan za magazinot Biznis.rs.

Avtor: Aleksandar Matanović, ECD Co-founder & CEO, MSc in Digital Currency.